Strahovi so naši najbolj »zvesti« spremljevalci, ki nas lahko močno
ovirajo in blokirajo pri našem osebnem razvoju in napredovanju. Z njimi se
soočamo vsi, skoraj vsako dnevno, vendar pa imamo možnost izbrati, da na nas ne
bodo več vplivali in nas zavirali. Strahovi se pri vsakem posamezniku
pojavljajo v različnih oblikah. Pri nekomu so to karierne preizkušnje, pri
drugih ljudeh preizkušnje v odnosih, pri tretjih na področju zdravja. Vsak ima
nekaj in nikomur ni z rožicami postlano. Je pa različna volja pri vsakem izmed
nas, v koliki meri želimo vse to preseči, predelati in pustiti za seboj. Naša
želja po boljšem življenju je različna in zato je tudi pripravljenost za delo
na sebi pri nekaterih ljudeh večja, pri drugih pa manjša.
Vloga strahov sama po sebi je pravzaprav v tem, da nas obvarujejo pred
spremembami, ki bi nas lahko poškodovale. To pomeni, da nas opozorijo na
primer, da skok skozi okno ni ravno najboljša ideja, saj se lahko močno
poškodujemo. Tukaj je vloga strahov dobrodošla.
Marsikdaj pa temu žal ni tako, saj v naše življenje vstopajo tudi
pozitivne spremembe, ki nam omogočajo rast.
Strahovi so produkt našega ega. Ego je nujen za naše preživetje, a
včasih je njegov glas močnejši od čistega glasu in želje duše, zato lahko
nastanejo težave in blokade. Kot že rečeno, ego nas želi obvarovati pred vsemi
stvarmi ali spremembami, ki bi nas lahko poškodovale, pa naj bo to v fizičnem
ali mentalnem smislu. Prepričuje nas o dobrobiti cone udobja in ker žal ne loči
med negativnimi in pozitivnimi spremembami, nas varuje tudi pred slednjimi.
Tako se zgodi, da vse prevečkrat ne ukrepamo, čeprav vemo da je to
potreben premik na bolje in podležemo pod kupico izgovorov, ki so nam servirani
s strani lastnega ega ali okolice. Zaradi teh izgovorov ostanemo v coni udobja
in lahko se zgodi da nam bo kdaj kasneje žal, ker nas je bilo strah stopiti
korak dalje in se prepustiti zaupanju in potrebnim spremembam v delovanju.
Ko sem v meditaciji raziskovala pomen strahov sem našla zelo preprost
odgovor, ki pravi da so strahovi pravzaprav naše preizkušnje, oz. vprašanje ali
si bomo dovolili preizkušnjo narediti osvojeno izkušnjo. Naša duša je lekcije
oz. blokade enkrat že doživela, naša naloga v sedanjem življenju pa je te
lekcije dojeti, preseči in jim odvzeti vpliv na sedanje delovanje. Z
ozaveščanjem vzorcev in blokad ter z njihovim razreševanjem, lekcijo osvojimo
in ko je le ta osvojena, se nam nehajo pojavljati preizkušnje, ki nam jo kažejo.
Tako smo dobili izkušnjo, naša rast in zavedanje pa se prestavita stopničko
višje.
Kadar nas nekaj globoko v sebi sili k potrebnemu delovanju je to glas
duše, glas ega pa nas pri tem ustavlja, straši in blokira. Od tu naprej, pa nastopi naša izbira, na katero pot se bomo podali? Bomo dovolili strahu da vozi naš avtomobil sreče, ali bomo strah
posedli na zadnji sedež in mu odvzeli možnost pravoglasja? Izbira je naša in samo naša, zato dragi moji,
poslušate glas srca in delujte. Delujte v smeri pozitivnih sprememb, delujte
skupaj s strahom ter ga posedite na zadnji sedež.
Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆
Ni komentarjev:
Objavite komentar