nedelja, 30. april 2017

. . . KONKURENCA (je zdrava) . . . 

V tokratno razmišljanje me je spodbudil neljubi zaplet, ki sem ga bila nekaj časa nazaj deležna s strani dekleta, ki je promovirala izdelke konkurenčnega podjetja. Najini mnenji o vrtnarskih izdelkih našega podjetja sta se močno razhajali, zato sem se poglobila v močno meditativno razmišljanje o tem, kaj konkurenca sploh je in zakaj je pravzaprav prisotna.

Razodelo se mi je dejstvo, da je konkurenca na trgu pravzaprav potrebna, če ne rečem celo nujna, saj nas spodbuja v delovanje in spreminjanje. Pazi na nas, da ne zaspimo, če pa je morda v danem trenutku od nas močnejša, pa nam je lahko celo učiteljica. Ob tem pa naj seveda omenim, da je meja med koristnim vplivom in škodovanjem konkurence zelo tanka. Zelo hitro se lahko zgodijo nekorektnosti, kot so se tisti dan zgodile meni.

Izkušnja zame je bila v tem dogodku predvsem lekcija, da si je za dolgoročno prodajo vedno potrebno priskrbeti lastno izkušnjo pri vsaki stvari, ki je predmet prodaje. Spoznala pa sem tudi, da z metanjem polen pod noge žal ne pridemo daleč. Dobila sem poleno pod noge, a na dolgi rok sem dobila potrditev, da tak način delovanja ne vodi nikamor. Četudi je bila v danem trenutku moja prodaja zaradi tega dogodka zmanjšanja, sem na dolgi rok pridobila veliko, saj sem lahko spoznala tisto dekle v pravi luči. Za sladkim nasmeškom in besedami, se je skrival hinavski karakter, ki je za dosego svojega cilja pripravljen drugim tudi škodovati. In to je tisto, kar se ne obnese na dolgi rok. Škodovati drugemu zaradi lastnega cilja, nas ne pripelje daleč, saj ste lahko popolnoma prepričani, da bo za vse poskrbela karma.

Zato dragi moji, kadar vas prime, da bi metali polena pod noge drugim ljudem, se tega raje vzdržite, četudi menite, da v ozadju delate za višji namen. Pri teh stvareh, kot že rečeno, vedno deluje zakon karme in vedno se vrne nazaj tisto, kar v okolico damo. Spoštujte sebe in druge ter delujte korektno. Le tako boste naredili dobro popotnico v novo dimenzijo, ki vam bo odprla prodajo vaših izdelkov in storitev na dolgi rok in v novem, morda celo nepričakovanem kanalu. 


Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆


nedelja, 23. april 2017

. . . STE SE KDAJ VPRAŠALI ZAKAJ STE BOLNI? . . . 

Večinoma vzroka za svoje bolezni sploh ne iščemo, večkrat raje posežemo po tabletki, a ob tem pozabimo na dejstvo, da tableta samo omili posledice naše bolezni, vzrok zanjo pa žal večinoma ostane skrit in zakopan nekje v globini nas samih.

Tako sem dolga leta delovala tudi sama. Če me je kaj zabolelo, sem hitro vzela protibolečinsko tableto, v resnejših primerih pa sem za vsak slučaj obiskala še zdravnika. Tako je bilo tudi v primeru mojih težav s trebuhom, s katerimi sem se spopadala kar nekaj let. Vsak dan sem v službi, največkrat med 9. in 11. uro dopoldne opažala močno napet trebuh. Bolečina je proti koncu delovnika popustila, a se popoldne spet vrnila, kadar so bili pred mano kaki zahtevnejši projekti. Stanje se je ponavljalo iz dneva v dan, zato sem se nekega dne odločila obiskati zdravnika, saj še nisem bila povezana sama s seboj in tudi nisem imela nobenega znanja ali vedenja, da je fizično stanje pravzaprav samo odraz moje notranjosti.

Zelo živo se spominjam tistega pogovora z zdravnico, ki mi je hotela napisati tablete za želodec. V tistem trenutku pa sem se zavedla, da k njej nisem prišla po tablete, ampak zato ker sem hotela odkriti vzrok za moje bolečine in jo prosila, če me lahko namesto tega raje pošlje na dodatne raziskave, ker bi resnično rada vedela zakaj so moje bolečine konstantne.

Šla sem čez neprijetno izkušnjo gastroskopije, ki seveda ni pokazala ničesar, bolečine v mojem trebuhu pa so še vedno ostajale. Zakaj so ostajale?  No takrat tega nisem vedela, danes pa sem skozi poglobljeno raziskovanje same sebe ugotovila, da je področje trebuha povezano s podzavestnimi strahovi in nakupičeno jezo zaradi pomanjkanja občutka ljubezni. Od tod tudi moje večno nezadovoljstvo z izgledom mojega trebuščka. V sebi sem imela naloženih ogromno strahov, za katere sploh nisem vedela, so pa močno krojili moje vsakdanje delovanje in močno so krojili tudi mojo samozavest, lastno vrednost ter moje lastno mnenje o sebi.

Čiščenja teh vzorcev in strahov sem se lotila z meditacijo in pisanjem, zato sem med meditacijo velikokrat opažala še nekajkrat bolj napihnjen trebuh, kot običajno, kar mi je dalo dodatno potrditev, kako zelo je notranjost povezana z našim fizičnim telesom. A kljub velikokrat neprijetnim trenutkom in bolečinam med meditacijo sem vztrajala, vztrajala vse do trenutka, ko sem opazila drobno spremembo;  stanje na področju trebuha se je umirilo. Kako blagodejen občutek. Našla sem vzrok, delovala v svoji notranjosti in ga odpravila s pomočjo meditacije. Kako čudovito in kako zelo sem hvaležna, da sem dobila zavedanje, da je tudi zdravje v mojih rokah. Odgovornost sem prevzela, zato se mi je to zavedanje in raziskovanje izplačalo. Porabila sem precej časa, a sem na koncu uspela.

Zato dragi moji bralci, ob rednem zdravljenju, ki so ga za vas predpisali zdravniki in skozi poglobljeno raziskovanje samega sebe, poiščite tudi vzrok za vaše bolezni in težave. Videli boste, da bo tudi zdravljenje veliko bolj učinkovito in uspešno.



Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆



nedelja, 16. april 2017

. . .  VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE . . . 


Velikonočna nedelja je in pri razmišljanju, kaj bi danes delila z vami, mi je pozornost vzel občutek, ki sem ga imela do teh in tudi vseh ostalih praznikov v preteklih letih. Niso mi bili preveč prijetni, saj zame niso pomenili iskrenih in pristnih druženj, ampak sem vse običaje videla kot neko prisilo in na nek način tudi sprenevedanje. Nisem jih imela preveč rada, ker sem vedno imela nek občutek nerazumevanja in občutek odtujenosti, čeprav smo se zbirali pri skupnih omizjih. Sedeli smo za isto mizo, se smehljali, tiste prave povezanosti pa resnično ni bilo čutiti.

Ne dolgo nazaj smo se s sošolkami na našem tečaju angelske terapije menile ravno o tem problemu, ki po mojem mnenju pesti veliko število slovenskih družin. Menim, da je neizražanje lastnega mnenja za voljo miru kar resen problem, ki nas lahko vodi v še kaj hujšega kot pa samo v stres ob družinskih srečanjih. Za voljo običajev se zberemo v razširjenih družinskih krogih se smehljamo eden drugemu in ob tem komaj čakamo da gremo domov. Že nekaj dni prej nas je strah tega druženja in obiska, a hkrati ga vedno znova nemočni izberemo.

Razmišljala sem, zakaj je temu tako in če smo pri vsem tem zares tako zelo nemočni??

No naj iz lastnih izkušenj povem da ne. Vedno imamo možnost izbire. Vedno lahko izberemo s kom se bomo družili in komu bomo bomo namenili svoj čas. Seveda se zaplete pri tem, ker gre za naše družine, zato imamo tudi pri tem možnost izbire in sicer v tem smislu da z delom na sebi, razumevanjem in odpuščanjem dosežemo, da se naši odnosi uredijo. Jaz sem se lotila intenzivnega dela in uspelo mi je doseči občutek, da se letošnjega velikonočnega zajtrka veselim. Ta občutek pa je posledica dela, potrpežljivosti, ure in ure meditacij, pisanja in tudi kakšno soočenje se je zgodilo. Odločila sem se, da želim spremeniti odnose, energijo predvsem pa sebe, zato sem se pač lotila dela.

In to popotnico želim dati tudi vam. Če vam ni všeč energija, ki jo doživljate ob srečanjih z domačimi jo spremenite. Vse možnosti imate, orodja so danes dostopna bolj kot kadarkoli prej, potrebno pa je vaše delo in pripravljenost za spremembe. Ko se/ če se boste odločili, vam bodo orodja in situacije na pot hodile same. :)

Dragi moji, želim vam lepe in mirne velikonočne praznike. Bodite veseli in izpolnjeni in vi ste tisti, ki lahko ustvari spremembo, najprej pri sebi in posledično tudi v vaši okolici.




Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆



nedelja, 9. april 2017

. . . TI IMAŠ TOLIKO DELA SAMA S SEBOJ. . . 

Jaaa, prav ste prebrali, res imam toliko dela sama s seboj, da se komaj vidim iz njega. In veste kaj je posledica vsega tega dela?  Nimam časa, da bi se ukvarjala z drugimi. . . 

Bistvo osebnega razvoja je delo na sebi, da vsak dan mi sami postanemo boljši kot smo bili včeraj, da zorimo se krepimo in rastemo. Z osebnim razvojem se veča naše zavedanje in dojemanje sveta postane širše. Posledično zmanjka časa za ukvarjanje z drugimi ljudmi in kar na enkrat tako pričakovanja, ki jih gojimo do drugih ljudi padejo in naše življenje postane lepše. Zavedanje, da je odgovornost za našo srečo izključno v naših rokah, je neprecenljivo. Na tem mestu še kako drži pregovor, kakor si boš postlal, tako boš spal. In tudi pri delu na sebi je tako, kolikor si pripravljen vložiti v svoj razvoj, toliko rezultatov pride.  

Jaz sem v zadnjem letu v delo na sebi vložila ogromne količine časa, truda, potrpežljivosti in na koncu koncev tudi denarja, saj je naložba v izobraževanja zame osebno trenutno največ vredna. Vse skupaj pa mi že prinaša rezultate in spremembe na vseh področjih.

Odločitev za osebno rast pa seveda ni lahka, pahne nas iz cone udobja in od nas zahteva delo, resnično delo. Vsak si mora najti način, ki mu odgovarja in potem vsak dan delovati v smeri izboljšav sebe. Pri meni meditacija in pisanje delata čudeže, nekomu drugemu morda nekaj drugega. Bistvo vsega pa je, da ves čas delam in kopljem jaz sama, čudežna tabletka, ali metoda, ki bi na hitro odpravila naše težave tukaj žal ne obstaja. Pomembno je najti vzrok oz. izvor naših težav, šele poznavanje le tega, pa ga lahko odpravi.  

Razumevanje situacij in odnosov takih kot so, mi pomaga graditi boljše situacije in boljše odnose. Z nekaterimi ljudmi okoli mene so se le ti okrepili, drugi ljudje so iz mojega življenja odšli in naredili prostor za nove ljudi, s katerimi v danem trenutku razmišljamo enako. Povezujem se z ljudmi, s katerimi smo na nek način energijsko usklajeni in če se energije med nami spremenijo, se naše poti pač razidejo. Popolnoma preprosto, a včasih tako težko razumevajoče dejstvo, saj se na ljudi, dogodke ali na stvari velikokrat preveč navežemo. In tudi navezave so tiste, ki nas lahko ovirajo. Navezave nam onemogočajo sprejemati dejstvo, da v vesolju pravzaprav ni ničesar našega in da vse izhaja iz enega. Danes nam je namenjeno nekaj ali nekdo, jutri pa našo pot že lahko prekriža nekdo ali nekaj, kar je za nas boljše in bolje energijsko usklajeno.


Dejstvo je, da so izgube na dolgi rok dobra stvar, saj prinesejo nekaj novega. Le sprejeti je potrebno, da je vse to del življenja in da smo za svojo srečo odgovorni le mi sami. Zato dragi moji bralci, vedno se ukvarjajte sami s seboj, po domače rečeno čistite svoj prag in poskrbite za svoje lastno doživljanje sveta, pa boste kar na enkrat zaživeli lahkotnejše in bolj srečno. Čas, ki ga namenjate kritikam delovanja drugih, usmerite vase in presenečeni boste nad pozitivnimi spremembami, ki temu sledijo. Po drugi strani, pa se tudi ne menite za kritike, ki jih zaradi svojega delovanja prejemate vi. 😄




Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆

nedelja, 2. april 2017

. . . NOVA PRILOŽNOST . . . 

Danes je zame dan, ko kar malo praznujem, saj si bom lanski drugi april zapomnila za vse večne čase. Čeprav v tistem trenutku ni bilo videti tako, sedaj lahko rečem, da sem lani na ta dan dobila novo priložnost v življenju. Porinjena sem bila iz cone udobja in prisiljena sem se bila soočiti sama s seboj.  😄

Bila je sobota zvečer, ko sem po opravljenem delu preostanek večera planirala preživeti s takratnim partnerjem. Razplet večera pa je bil nekoliko izven mojih načrtov, saj sem nehote odkrila prevaro, ki je botrovala koncu najinega razmerja. Takrat mi je počilo srce, a vseeno sem se še v istem večeru odločila, da stvarem pridem do dna in raziščem kakšni so vzroki in zakaj se take stvari zgodijo.  
Podobno bom o tem pisala v prihajajoči knjigi Izgubilasem tebe, a našla sem sebe. Za sedaj pa naj napišem nekaj besed o moji novi priložnosti. 😄😄

Če pogledam drugi april pred enim letom in današnjega ter primerjam sebe takrat in danes, sem resnično le hvaležna za novo priložnost. Intenzivno delo na sebi mi je tako zelo dvignilo lastno zavedanje in spremenilo pogled na svet, da si niti predstavljati ne znam kako bi se razvijala, če bi ostala na stari poti. Toliko sprememb, toliko preizkušenj, a čisto vsak trenutek, ko mi je bilo težko, je bil vreden. Tako zelo vreden in zanj sem tako zelo hvaležna. 😄😄

Pred enim letom sem bila videti kot zombi, danes pa žarim, to pa vem zato, ker ta žar zelo močno občutim v sebi. Za nič na svetu ga nebi zamenjala. Vse skupaj mi je prineslo zavedanje in ljubezen do sebe, končno sem vzljubila svoje telo in od mene je posledično odpadlo 15 kg nepotrebnega balasta. Razrešila sem odnose s svojimi starši, poklicno sledim svojim sanjam, skratka spreminjam in razvijam se iz dneva v dan. Šele sedaj v podrobnosti razumem in čutim vso teorijo, dati sebe na prvo mesto in imeti rad sam sebe in svoje življenje točno takšno kot je. Še dva meseca mi manjkata do 30 rojstnega dne in zelo se ga veselim, saj sem prepričana, da me čaka najboljše leto do sedaj. Vznemirjena sem ob misli, kaj vse me še čaka. 😄

Do vsega tega pa sem prišla z meditacijo in pisanjem, ki sem ju v zadnjem letu v svoje življenje vključila vsakodnevno. Ni boljšega občutka, kot zapreti oči in se poglobiti v svoje notranjosti ter vedeti, da nas angeli in drugi vodniki podpirajo in vodijo na vsakem koraku. Naj povem, da je tudi vera tista, ki me vodi in usmerja naprej. 😄


Zato dragi moji bralci še enkrat poudarjam, delo na sebi ni lahko, zahteva predanost, potrpežljivost in vztrajnost, je pa vredno. Sprememba, ki jo doživimo znotraj sebe nam omogoča, da svet vidimo še iz druge perspektive in nam odpira nove možnosti in priložnosti. Pišite, meditirajte, skratka počnite stvari ob katerih rastete in se razvijate. Najdite orodje, ki vam bo pomagalo in zaradi katerega boste vi sami v svoje življenje zrli z veseljem in optimizmom. 😃 




Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆