nedelja, 21. maj 2017

. . . SONČNI SIJ SKOZI OBLAKE. . .  

Danes sem za vas zapisala prijetno prigodo, ki se mi je zgodila nekaj časa nazaj na praznični dan. Dobila sem priložnost uživati v lepotah narave, ki sem jih lahko povezala z našim življenjem. Zavedla sem se, kako nam vsakodnevne okoliščine kažejo, kako mogočno in lepo je lahko naše življenje, le s pravimi očmi ga je treba uzreti. 

Vozila sem se po cesti proti Ljubljani, bilo je pozno jutro, na cesti pa se je že poznalo malo prazničnega vzdušja. Bilo je dokaj mirno, zato so mojo pozornost pritegnili čudoviti sončni žarki, ki so plaho kukali skozi temne oblake na prostost. Rezali so goste vodne oblačne kapljice in kmalu je dolg sij osvetlil cesto po kateri sem se vozila. Videti je bilo, kot bi se na trenutke morali žarki malo boriti za prostost, saj so bili v enem trenutku bolj uspešni in je bil njihov sij močnejši, a že v naslednjem trenutku je oblak spet zakril skoraj vso njihovo lepoto. Ti trenutki so se izmenjavali, ves čas pa sem ob tem imela občutek, da se sončni žarki ne predajo, da vztrajajo in silijo na plan. Enkrat hitreje in močneje, drugič počasneje. Vedno pa so našli pot ven skozi temno meglico, ki jih je hotela zakriti.

Ti sončni žarki so me tako navdušili, da sem v njih našla sebe in življenje na sploh. Enkrat pademo ter spet vstanemo in zasijemo nazaj. Oblaki nam za trenutek prekrijejo jesen pogled, a se vseeno ne predamo, no vsaj jaz delujem tako.😆

Kot tisti žarki vsak dan znova rastem, se učim, gradim in silim na prosto, enkrat močneje in hitreje, drugič bolj počasi. Vedno pa raziskujem svoje globine in tisto pravo mojo resnico.Tisto, ki se je dolgo let skrivala za masko nasmeha. Kot tisti žarki sem kljub temi, ki je večkrat zajela moj svet, ves čas vedela, da je moja naloga vztrajati. Krepila sem potrpežljivost in samozavest. Zato da sem se naučila, kljub oblačni tančici najti sončne žarke znotraj sebe. Skriti so na dnu moje duše in dajem jim pot na svobodo. Vsakič znova in znova. 😆

Dragi moji bralci polagam vam na srce, da storite enako. Vztrajajte in vedno iščite sončne žarke ter jim dovolite, da se pokažejo. Vedno je tako, da enkrat sijemo bolj, drugič manj, pomembno pa je vedno sonce najti znotraj sebe. Lahko žarek po žarek, danes enega, jutri bosta že dva in konec tedna jih bo sedem. Saj veste, kamen na kamen, no pa recimo raje žarek na žarek, je močan sončni sij. 


Želim vam lepo in močno sijočo nedeljo. 




Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆

Ni komentarjev:

Objavite komentar