Zadnji decembrski dan, ki je hkrati tudi zadnji dan tega "presnetega" leta 2016. Burno leto, za katerega sem mislila, da se nikoli ne bo končalo. Toliko
sprememb na enkrat in tako na hitro, še nisem doživela, a sem zanje neskončno
hvaležna. Ko sem v mislih še enkrat zavrtela film nazaj čez preteklo leto sem
ugotovila, da so se velike spremembe začele lani točno na ta isti dan, ko sem
storila prvi korak na poti ven iz moje cone udobja in poklicala nekaj lastnikov
potencialnih stanovanj, v katere bi se lahko preselila. Zelo živo se spomnim,
kako intenziven strah je prevzel moj trebuh, ko sem pritisnila tipko kliči in
poklicala prvega ponudnika. Odločitev je bila sprejeta, storila sem prvi korak,
ostale stvari pa so potem stekle same od sebe, zato sem se čez dobrih 14 dni že
selila v čudovito pisano stanovanje v katerem danes pišem tole objavo. Sploh si ne morem predstavljati, kako bi lahko bilo drugače in kako sem bila lani
lahko tako prestrašena.
Dnevi in meseci so minevali, jaz pa sem se naučila pomembne
lekcije, ki sem jo lahko spoznala le skozi množico neprijetnih dogodkov, ki so
zaznamovali moje leto. Doživljala sem izgube na vseh področjih mojega
življenja, a naučila sem se, da so mi te izgube prinesle novo možnost za
življenje, ki si ga zaslužim. Veliko sem jokala, a vsaka solza je v meni še
bolj utrdila vero, da za svoje življenje želim in si zaslužim samo najboljše.
Iskala sem načine, kako lahko to dosežem, pisala sem in meditirala, vsak dan,
predvsem pa sem verjela, da me imajo Nebesa rada in da me podpirajo na vsakem
koraku. Vsako situacijo sem pospremila z neizmerno hvaležnostjo in vsakič znova
sem se učila, da so stvari točno takšne, kot morajo biti, da mi pomagajo
stopiti stopničko više.
Vsak mesec je bil šola zase. Nova spoznanja so sledila eno
drugemu, toliko kot sem lahko prenesla. Bili so dnevi, ko nisem videla izhoda,
a niti za trenutek nisem izgubila vere, da za vsakim dežjem posije sonce.
Za mano je vse prej kot lahko leto, a kljub temu ga nebi
zamenjala za nič na svetu, saj k meni prihajajo nagrade. Na mojih ustih je
nasmeh, tisti iskreni in tisti žareč. In vem da sem zanj odgovorna izključno
sama. Tako zelo sem verjela v spremembe in tako zelo pripravljena sem bila
zanje storiti vse, da so danes tukaj. Našla sem tisti mir in ljubezen v sebi, ki sem
ju prej tako vztrajno iskala v drugih. Odprla sem podjetje, na kar lani še niti
pomisliti nisem upala, razrešila sem odnose z mojimi bližnjimi, čeprav smo z
nekaterimi dolgo časa hodili eden mimo drugega, vzljubila sem svoje telo in
tudi silvestrske večerje danes ne bom kuhala sama. . . 😆
Zato dragi moji, odločite se za spremembe, odločite se stopiti
ven iz cone udobja, naredite prvi korak v tej smeri, potem pa vas bo vesolje usmerilo
po poti naprej. 😆
In še nekaj, ko nekaj časa stojiš v ledeno mrzli vodi, te
noge nehajo boleti in postane prijetno. Ravno tako pa je s trpljenjem. Sprehodite
se skozenj, dovolite mu, da je z vami dokler je potrebno, saj se le tako lahko
umakne stran. Nič ne traja večno, če smo zato pripravljeni nekaj storiti.
Želim vam lepo in srečno leto 2017, verjemite, da vas Nebesa
spremljajo in podpirajo na vsakem koraku. 😆
Srečnoooooooo. 😆
Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. 😃
Ni komentarjev:
Objavite komentar