sobota, 10. december 2016

 . . . DIAGNOZA: "MAJA, KRITIČEN PRIMER SI!" . . .

S prijatelji smo se vozili po Goriških Brdih in si čas krajšali z nedolžnimi šalami, ki so nam popestrile dogajanje. Cel dan je minil v prijetni zabavi. Ena izmed šal je bila tudi zahtevna postavitev moje zdravniške diagnoze, saj sem po besedah prijatelja zelo kritičen primer. Če sem čisto iskrena, takrat nisem še čisto točno vedela zakaj. (hihihi, 😂😂)

Dan je tekel sproščeno, zvečer pa vseeno ni bilo čisto tako, kot sem si že zjutraj jaz naslikala v svoji glavi. Nekoliko sem bila razočarana nad tem, zato sem se na poti domov, za nekaj minut umaknila v pisanje, z vprašanji na temo, kaj delam narobe, da se stvari niso odvile tako, kot sem si želela. Odgovorov niti nisem pričakovala takoj, zato sem se naprej posvetila prijetnemu druženju.

Kmalu me je, kot strela z jasnega, presenetil napol speči prijatelj z izjavo:  » Maja, tvoja diagnoza je prišla.« V šali in brez pričakovanj, me je seveda zanimalo, kakšna pa le je ta moja, tako zapletena diagnoza, saj sem namreč nanjo čakala kar cel dan. 😃

Izrekel je kratek stavek, "Maja, preveč razmišljaš, daj sprosti se" in zaspal naprej. Mene pa so njegove besede pustile odprtih ust, saj se pravzaprav nebi mogla bolj strinjati z njim. Ni mi bilo jasno od kje te besede, zakaj, kako, kaj se je pravkar zgodilo, a kljub temu, sem v tistem trenutku upoštevala nasvet, res nehala "preveč razmišljati" in se zabavala naprej.

Ni pa trajalo dolgo, samo naspala sem se lahko v miru, ko je v moji glavi zjutraj že začelo klikati na vse konce in kraje. "Seveda!" Prejšnji večer me je zanimalo, kaj delam narobe, da se stvari ne odvijajo čisto po mojih željah. Kot sestavljanka se je vse postavilo na svoje mesto in dobila sem zelo jasne odgovore, ki sem jih želela.

Spet sem se znašla v primežu pričakovanj in vnaprej izdelanih scenarijev, kako bi se stvari morale odviti, a ker so se drugače, je to v meni sprožilo stres in samoobtoževanje. Pričakovanja v naprej, so me tudi že prej velikokrat puščala razočarano in me oropala spontanosti, ki bi jo dogodki lahko prinesli. V glavi sem velikokrat imela izdelan scenarij, zaradi katerega, pa žal nisem mogla videti skritih podnapisov, ki so bili posledica improviziranja igralcev.  

Hmmmmm znano, kaj ne? 😏

Spet je bil čas za pisanje in meditacijo. Izdihala sem ven iz sebe pričakovanja in vnaprej pripravljene scenarije, zraven pa vsak dan še zelo zavestno treniram » Sprosti se.« Kljub temu, da od dogodka še ni minilo veliko časa in se lekcije "prepuščanje spontanosti trenutka" še učim, pa lahko že rečem, da deluje, saj že opažam male spremembe. Ampak saj veste, vaja dela mojstra. 😄

Prijatelj mi je dal diagnozo v napol snu, zanj je bila to samo nepomembna poved, ki se je niti ne spominja, zame pa zelo pomembna lekcija, za katero sem neizmerno hvaležna. 😆


Spet lahko rečem, da odgovori vedno pridejo, od nas pa je odvisno, kako in če sploh jih bomo prepoznali. In če dobro pogledamo, so k meni prišli takrat, ko jih niti najmanj nisem pričakovala in na način, za katerega bi prej rekla, da je skoraj nemogoč. 😆 

Poskusite, kdaj tako raziskovati sebe in svoje delovanje, zabavno je in na koncu pride še močan občutek hvaležnosti. 😆






Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. 😃

Vaša MičnaCvetlična 💕

Ni komentarjev:

Objavite komentar