. . . PONESREČEN NASTOP ALI VELIKO SPOZNANJE . . .
Pred nekaj meseci smo s folkloro plesali na zelo pomembnem
dogodku, ki je trajal dva večera, v enem večeru pa si ga je ogledalo nekje
okoli 6.000 ljudi. Prvi večer pred nastopom
nisem imela posebne treme, lepo sem se prilagodila druženju z ostalimi člani ekipe in
v gledanju ostalih nastopajočih čakala na svoj trenutek. Napočil je čas, ko smo
šli na oder, mogoče se je pojavilo malo
tesnobe v prsih zaradi velikega števila ljudi, vendar nič hujšega. Plesala sem dobro,
vse do trenutka, ko sva se jaz in moj soplesalec pojavila v prvi vrsti na
odru...
Takrat je šlo vse narobe. Večjega kiksa si še nisem
privoščila v svoji plesni karieri. Najprej me je pograbila panika, vendar sem nekako speljala nastop do konca. Kot je bilo zame običajno sem se po nastopu najprej umaknila v osamljen kot in poskušala »beditrati«… V nekem
trenutku, pa me je nekaj predramilo, rekla sem si »Maja to ni več tvoj način
delovanja« vse je OK, mimo je, pojdi se družit. To sem tudi naredila. Slabemu nastopu nisem več
posvečala pretirane pozornosti in večer je bil dokaj sproščen, vse dokler nisem prišla domov.
Takrat so se mi ulile solze in močno sem si želela, da bi ob sebi imela nekoga, ki bi me objel. Želela
sem si, da bi bil ob meni nekdo, ki bi mi rekel » Vse je OK, pač napake se
dogajajo.« Želela sem si dotika in tolažbe. Če sem natančna sem si ob sebi želela partnerja, ki ga v tistem trenutku nisem imela. Pa ni bilo nikogar, bila sem sama. Vprašala sem se kaj pogrešam, koga in zakaj?? Skozi pisanje sem začela
ugotavljati, da ob sebi pogrešam nekoga takrat, ko imam slabe in težke trenutke, takrat ko mi gre kaj narobe. V tem spoznanju
sem utrujena zaspala.
V jutranji meditaciji sem se odločila izdihati spodrsljaj prejšnjega dne, da bi se spravila v red za dan in
nov večerni nastop. Meditacija je bila
globoka in očitno efektivna, prešinilo me je, doživela sem tako intenziven »aha
moment«, kot redkokdaj prej. VES TA ČAS SEM PRAVZAPRAV POGREŠALA SEBE. . .
Vsakič ko sem si želela, da me nekdo objame, poboža in
stisne k sebi, je moja mala punčka v meni hrepenela po tem, da jo
jaz vzamem v naročje in stisnem k sebi. Zaprla sem oči, vzela to malo deklico v meni v svoje naročje in jo stiskala, objemala, božala, ter ji prigovarjala, da je
vse v redu. Ko
sem z meditacijo želela zaključiti, me je maja Maja objela še močneje in rekla
»O, ne, ne, ne, nič še ne boš končala« in se še tesneje privila k meni. Ni me hotela
izpustiti, tako močno si je želela moje pozornosti, ker sem v preteklosti tako
zelo pozabila nanjo.
Hrepenela sem po nekom, ne da bi se zavedala,
kako močno pravzaprav hrepenim po sebi.. Joooj kakšno spoznanje je bilo to, olajšanje bi lahko rekla. Tisti dan sem bila v
sedmih nebesih, kar malo zaljubljena v svoje novo spoznanje, ki se je pojavilo zaradi situacije,
ki s tem na prvi pogled sploh ni imela nobene zveze.
Torej, dragi moji bralci, ko boste naslednjič hrepeneli po
nekom, ko boste želeli, da vas nekdo objame in stisne, ko boste nekoga
pogrešali do bolečine, takrat se spomnite nase, na svojega malega otroka
znotraj vas. Spomnite se, da pravzaprav
ta vaš notranji otroček tako močno, prav do bolečine, kliče po vas. Takrat
zaprite oči, globoko vdihnite in vzemite to malo bitje v naročje, objemite ga in pobožajte. Posvetite mu svoj
čas in začutili boste, kako poseben je ta občutek. Nikoli več ga ne boste
hoteli izpustiti. Nikoli več. 😇😄 To počnite vsako jutro preden vstanete in
vsak večer preden zaspite, če je mogoče pa tudi vmes kdaj za trenutek zaprite oči
in poiščite stik s seboj, z osebo ki naj vam bo v vašem življenju najbolj pomembna. 😆
Naslednji plesni
večer se je seveda razpletel ODLIČNO. Plesala sem kot še
nikoli in seveda brez napake. Tokrat nisem več pozabila prositi Angelov za pomoč, tako kot sem to storila prejšnji večer. Še moj plesalec je navdušeno
rekel, naj prosim še zanj, zato sva
tokrat odplesala brez napake in brez da bi naju pograbila trema
zaradi novih 6000 ljudi v dvorani. 😆
Naslednji večer sem izkoristila novo priložnost, da popravim napako iz
katere nisem naredila drame, ampak sem jo preprosto vzela za pomembno lekcijo. Mislim da sem test opravila z odliko. 😄
In veste kaj, vedno bolj sem prepričana, da je v dogodkih,
ki se na prvi pogled zdijo še tako grozni in nerešljivi skrita največja šola za naše
življenje. Zadaj je vedno skrito novo spoznanje, ki nas naredi močnejše in še bolj
pristne. Le vprašati se je treba, česa nas dana situacija uči. Prepričana sem, da boste našli odgovor in tudi rešitev situacije se
bo čudežno pojavila.
Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. 😃
Ni komentarjev:
Objavite komentar