. . . HVALEŽNOST ODPIRA MNOGA VRATA . . . 

Ste kdaj razmišljali o hvaležnosti? Jaz mnogokrat, zadnje čase pa to počnem zelo intenzivno. . .

Ko sem štirinajst dni nazaj pripravljala objavo za blog, sem ves čas imela občutek, da ji nekaj manjka, še ko sem jo objavila sem bila enakih misli. Telefon in računalnik sem dala čez nedeljo na stran in šele naslednji dan pogledala statistiko berljivosti. Pričakalo me je presenečenje. Objava za katero sem mislila, da ni preveč dobra, je po branosti že v prvih dveh dneh popolnoma presegla vse ostale objave, da ne rečem kar skoraj vse ostale objave skupaj.  

Kako krasen občutek je prevzel moje telo, opazovala sem ga in ugotovila da je to hvaležnost. Hvaležnost za nagrado, ki sem jo dobila za preteklo predano delo. Hvaležna sem bila za vse vas, ki berete moja razmišljanja. 

Bolj ko se oziram nazaj po dogodkih preteklega leta, vedno bolj me navdaja občutek hvaležnosti. Toliko sprememb. Vzponi, padci in spet vzponi, vsem pa so skupne vedno nove lekcije. Lekcijam pa sedaj sledijo nagrade, ena za drugo. In čisto za vsako sem lahko le hvaležna, čisto nič drugega kot hvaležna.

Mnogokrat bi lahko že obupala in vrgla puško v koruzo, pa nisem. Kljub vsem preizkušnjam se nisem hotela predati malodušju in naučila sem se NE smiliti sama sebi. Kako mogočen občutek je to, ko veš, da imaš niti svojega življenja v rokah samo ti. Z njimi upravljaš sam in če imaš kdaj občutek, da drugi upravljajo s tvojim življenjem, je to izključno zato, ker jim ti to dovoliš. Ja, kar naravnost sem povedala, brez olepšav in prosim vas, zapomnite si to. Niti življenja sami nosite v svojih rokah. Sami ste odgovorni za svoje življenje in za dogodke, ki se v njem pojavljajo. Tu so zato, da vas nekaj naučijo. Mene so, zato sem jih sedaj sposobna sprejeti s hvaležnostjo.

In ta hvaležnost, mi sedaj odpira vrata v nove sfere, priložnosti in zaradi hvaležnosti za slabe pretekle odnose, v moje življenje danes vstopajo novi čudoviti ljudje, s katerimi si delimo enake interese in zanimanja. Pa tudi razumemo način mišljenja in delovanja drug drugega, zato obtoževanje, zamere in nerazumevanje izgubljajo svoj pomen.

Kako lepo je živeti, kako lepo je sprejeti življenje, tako kot je in kako lepo je biti hvaležen, resnično in iskreno hvaležen. Če ga opišem na fizični ravni, bi rekla, da je kot močna in prijetna toplota v prsnem košu. To morate poskusiti. Ko enkrat začneš biti iskreno hvaležen, ne moreš nehati, ker je tako zelo dobro.  S tem je krog sklenjen in pridemo do končnega rezultata, ki sem ga opisala zgoraj.

Dragi moji bodite hvaležni za vse in vsakogar, ki vam prekriža vašo pot. Tako kot sem tudi jaz vam neskončno hvaležna, da prebirate moje objave, da se vas dotaknejo in mi zaradi tega sledite. Še naprej bom z veseljem in s srcem pisala in ustvarjala zase in za vas. 

Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. 😃

Vaša MičnaCvetlična 💕

 . . . A TI PA ŠE VEDNO PROMOCIJE DELAŠ? . . .

Tako me je moj notranji glas demotiviral zadnjih 14 dni decembra, ko sem na hitro dobila priložnost, da zaslužim nekaj denarja, ki mi je prišel prav pri najemnini in pri ostalih mesečnih stroških. Prosila sem za delo, ga dobila, pravzaprav z danes na jutri, a moj ego se ni dal. Bolj se je bližal konec meseca in več opravljenega dela je bilo za menoj, bolj je bil moj notranji glasek glasen. Vsak dan znova in znova, dokler se niso »Moji dragi nebeški prijatelji « odločili še za test, koliko v resnici zares prenesem. . . 😉

Že na daleč sem videla, kako se mojemu pultu približuje družinski znanec, upokojeni spoštovani zobozdravnik. Poskušala sem se izogniti najinemu srečanju, vendar pri tem nisem bila uspešna, saj sem očitno še kako potrebovala močno lekcijo.

Gospod se je presenečen ustavil pri meni, me lepo pozdravil in povprašal kaj počnem tukaj. Lezla sem skupaj od nelagodja in povedala, da sem na začetku svoje samostojne poti in da si trenutno svoje redne stroške pokrivam s promocijami. Nasmehnil se je in povedal, da sem lahko vesela, da imam vsaj to možnost. Nasmehnila sem se nazaj in še bolj lezla skupaj, tako majhno sem se počutila ob tem srečanju. Komaj sem čakala, da se gospod poslovi in da vse skupaj mine. Dušila sem se v primežu lastnih misli in lastnem nespoštovanju dela, ki sem ga opravljala. Najraje bi se nekam skrila, da me nihče nebi nikoli več našel. 😞

A četudi bi se res skrila za kak vogal, se nisem mogla skriti pred lastnim notranjim glasom, ki me je tako vztrajno zbijal na tla. Sama nad seboj sem vršila pritiske in sama sebi sem prigovarjala, kako moje delo ni dovolj spoštovano in sama sem se, kar na enkrat, sramovala dela, ki sem ga včasih tako rada opravljala. Kaj se je zgodilo? Zakaj taka sprememba praktično čez noč? Zakaj, kako?? 😞

Polno vprašanj, ki jim je kmalu sledil odgovor. Čez kako uro, sem prejela klic lastnice mojega stanovanja. Zanimalo jo je, kakšni so moji načrti za naprej, saj mi je s koncem meseca potekla pogodba za najem. Kaj hitro mi je postalo jasno zakaj delam, kar delam. Še enkrat sem dobila potrditev, da sem za svojo svobodo pripravljena narediti vse. Potrebovala sem še nekaj spodbudnih besed, meni zelo ljubega človeka, ki mi je povedal, da je na poti do svojih sanj potrebno storiti marsikaj in da je vsako delo spoštovano. Dvignil mi je motivacijo in dvignila sem jo tudi sama sebi. Moja želja je ostati v svojem stanovanju in v miru še naprej graditi pot proti mojim sanjam. Torej moram zato nekaj narediti. Čisto preprosto. 😆 Moje telo in moje misli je ob tem preplavila hvaležnost in zavedanje, da me imajo moji nebeški vodniki pravzaprav zelo radi. Tako bom od sedaj naprej opravljala promocije z vso ljubeznijo in hvaležnostjo, vse dokler bom to izkušnjo pač potrebovala. 😆

Skozi lekcijo sem se naučila, da nam včasih morda kaj res ni ravno po godu in da imamo nekatere stvari raje, druge malo manj, vendar pa so to vse koraki, do naše lastne sreče in ciljev. Tako bom še enkrat ponovila, bodimo hvaležni za vse kar imamo v danem trenutku na voljo, saj je to najboljši ključ, ki odpira vrata naprej drugim priložnostim. 😇 

In kot pravi besedilo na sliki: VSE STVARI POČNITE Z LJUBEZNIJO. 💕

Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. 😃

Vaša MičnaCvetlična 💕

. . . TALE JE PA PRIDNA . . .

Ne dolgo nazaj, mi je na uho mi je prišla vest, da me ljudje iz moje okolice vidijo kot pridno. Prijetna pohvala, ki pa me je tokrat poslala v nekoliko globlje razmišljanje o tem, kaj biti pridna sploh pomeni?

Uradna definicija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pravi, da je priden tisti ki rad in dosti dela.

Moje oko pa je najbolj zbodel slednji zapis:  "ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve" Zakaj, se boste vprašali. Verjemite, tudi jaz sem se in to zelo intenzivno.

Preprosto zato, ker sem se v tem zapisu našla. No če pogledamo resnici v oči, se je v tem zapisu našla Maja iz preteklosti. Mirna, tiha in pridna Maja. Ves čas sem vestno izpolnjevala dolžnosti in zahteve, ki so mi jih naložili drugi. Ubogala in ugajala sem vsem. Ob misli na to, kako zelo sem bila pridna, se mi danes kar malo naježi koža.

Spraševala in vrtala sem še naprej, saj me je zanimalo zakaj sem to hotela. Nekaj je moralo biti za tem. In res je bilo. Kadar sem izpolnjevala naloge in zahteve drugih ljudi sem po opravljenem delu prejela pohvalo. Dobila sem občutek sprejetosti in občutek, da sem nekaj vredna. Če sem ravnala drugače, kot so želeli drugi sem dobila grajo. To mi seveda ni bilo všeč, zato sem se z leti naučila biti pridna. Delala sem tako, kot so želeli drugi, ker sem si tako zelo želela biti sprejeta in pohvaljena. 

Pred leti, bi mi takšna pohvala pomenila vse, tako dobro bi se mi zdelo, no mojemu egu bi se to zdelo dobro. Danes pa je ne potrebujem več. Naučila sem se pohvaliti samo sebe, moj obstoj ni več odvisen od sprejemanja drugih, saj vem, da sem jaz tista prva, ki moram sprejeti in ljubiti samo sebe.

Zato dragi moji, bodite pridni še naprej, ampak v svojem smislu. Ni vam treba izpolnjevati nalog in ukazov drugih, samo zato da bi vas imeli radi. Pravi ljudje vas bodo imeli radi točno take, kot ste in svoje ljubezni nikoli ne bodo pogojevali s stvarmi, ki bi jih za njihovo ljubezen morali opraviti. 

"ta pridna" 😉😉

Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. 😃

Vaša MičnaCvetlična 💕

. . . PONESREČEN NASTOP ALI VELIKO SPOZNANJE . . .

Pred nekaj meseci smo s folkloro plesali na zelo pomembnem dogodku, ki je trajal dva večera, v enem večeru pa si ga je ogledalo nekje okoli 6.000 ljudi. Prvi večer pred nastopom nisem imela posebne treme, lepo sem se prilagodila druženju z ostalimi člani ekipe in v gledanju ostalih nastopajočih čakala na svoj trenutek. Napočil je čas, ko smo šli na oder, mogoče se je pojavilo malo tesnobe v prsih zaradi velikega števila ljudi, vendar nič hujšega. Plesala sem dobro, vse do trenutka, ko sva se jaz in moj soplesalec pojavila v prvi vrsti na odru...

Takrat je šlo vse narobe. Večjega kiksa si še nisem privoščila v svoji plesni karieri. Najprej me je pograbila panika, vendar sem nekako speljala nastop do konca. Kot je bilo zame običajno sem se po nastopu najprej umaknila v osamljen kot in poskušala »beditrati«… V nekem trenutku, pa me je nekaj predramilo, rekla sem si »Maja to ni več tvoj način delovanja« vse je OK, mimo je,  pojdi se družit. To sem tudi naredila. Slabemu nastopu nisem več posvečala pretirane pozornosti in večer je bil dokaj sproščen, vse dokler nisem prišla domov.

Takrat so se mi ulile solze in močno sem si želela, da bi ob sebi imela nekoga, ki bi me objel. Želela sem si, da bi bil ob meni nekdo, ki bi mi rekel » Vse je OK, pač napake se dogajajo.«  Želela sem si dotika in tolažbe. Če sem natančna sem si ob sebi želela partnerja, ki ga v tistem trenutku nisem imela. Pa ni bilo nikogar, bila sem sama. Vprašala sem se kaj pogrešam, koga in zakaj?? Skozi pisanje sem začela ugotavljati, da ob sebi pogrešam nekoga takrat, ko imam slabe in težke trenutke,  takrat ko mi gre kaj narobe. V tem spoznanju sem utrujena zaspala.

V jutranji meditaciji sem se odločila izdihati spodrsljaj prejšnjega dne, da bi se spravila v red za dan in nov večerni nastop. Meditacija je bila globoka in očitno efektivna, prešinilo me je, doživela sem tako intenziven »aha moment«, kot redkokdaj prej. VES TA ČAS SEM PRAVZAPRAV POGREŠALA SEBE. . .

Vsakič ko sem si želela, da me nekdo objame, poboža in stisne k sebi, je moja mala punčka v meni hrepenela po tem, da jo jaz vzamem v naročje in stisnem k sebi. Zaprla sem oči, vzela to malo deklico v meni v svoje naročje in jo stiskala, objemala, božala, ter ji prigovarjala, da je vse v redu. Ko sem z meditacijo želela zaključiti, me je maja Maja objela še močneje in rekla »O, ne, ne, ne, nič še ne boš končala« in se še tesneje privila k meni. Ni me hotela izpustiti, tako močno si je želela moje pozornosti, ker sem v preteklosti tako zelo pozabila nanjo.

Hrepenela sem po nekom, ne da bi se zavedala, kako močno pravzaprav hrepenim po sebi.. Joooj kakšno spoznanje je  bilo to, olajšanje bi lahko rekla. Tisti dan sem bila v sedmih nebesih, kar malo zaljubljena v svoje novo spoznanje, ki se je pojavilo zaradi situacije, ki s tem na prvi pogled sploh ni imela nobene zveze.  😆 

Torej, dragi moji bralci, ko boste naslednjič hrepeneli po nekom, ko boste želeli, da vas nekdo objame in stisne, ko boste nekoga pogrešali do bolečine, takrat se spomnite nase, na svojega malega otroka znotraj vas. Spomnite se, da pravzaprav ta vaš notranji otroček tako močno, prav do bolečine, kliče po vas. Takrat zaprite oči, globoko vdihnite in vzemite to malo bitje v naročje, objemite ga in pobožajte. Posvetite mu svoj čas in začutili boste, kako poseben je ta občutek. Nikoli več ga ne boste hoteli izpustiti. Nikoli več. 😇😄 To počnite vsako jutro preden vstanete in vsak večer preden zaspite, če je mogoče pa tudi vmes kdaj za trenutek zaprite oči in poiščite stik s seboj, z osebo ki naj vam bo v vašem življenju najbolj pomembna. 😆

Naslednji plesni večer se je seveda razpletel ODLIČNO. Plesala sem kot še nikoli in seveda brez napake. Tokrat nisem več pozabila prositi Angelov za pomoč, tako kot sem to storila prejšnji večer. Še moj plesalec je navdušeno rekel, naj prosim še zanj, zato sva tokrat odplesala brez napake in brez da bi naju pograbila trema zaradi novih 6000 ljudi v dvorani. 😆 

Naslednji večer sem izkoristila novo priložnost, da popravim napako iz katere nisem naredila drame, ampak sem jo preprosto vzela za pomembno lekcijo. Mislim da sem test opravila z odliko. 😄

In veste kaj, vedno bolj sem prepričana, da je v dogodkih, ki se na prvi pogled zdijo še tako grozni in nerešljivi skrita največja šola za naše življenje. Zadaj je vedno skrito novo spoznanje, ki nas naredi močnejše in še bolj pristne. Le vprašati se je treba, česa nas dana situacija uči. Prepričana sem, da boste našli odgovor in tudi rešitev situacije se bo čudežno pojavila. 

Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. 😃

Vaša MičnaCvetlična 💕