. . . DIAGNOZA: "MAJA, KRITIČEN PRIMER SI!" . . .
S prijatelji smo se vozili po Goriških Brdih in si čas
krajšali z nedolžnimi šalami, ki so nam popestrile dogajanje. Cel dan je minil
v prijetni zabavi. Ena izmed šal je bila tudi zahtevna postavitev moje
zdravniške diagnoze, saj sem po besedah
prijatelja zelo kritičen primer. Če sem čisto iskrena, takrat nisem še čisto točno vedela zakaj. (hihihi, 😂😂)
Dan je tekel sproščeno, zvečer pa vseeno ni bilo čisto tako,
kot sem si že zjutraj jaz naslikala v svoji glavi. Nekoliko sem bila razočarana
nad tem, zato sem se na poti domov, za nekaj minut umaknila v pisanje, z
vprašanji na temo, kaj delam narobe, da se stvari niso odvile tako, kot sem si
želela. Odgovorov niti nisem pričakovala takoj, zato sem se naprej posvetila
prijetnemu druženju.
Kmalu me je, kot strela z jasnega, presenetil napol speči
prijatelj z izjavo: » Maja, tvoja
diagnoza je prišla.« V šali in brez pričakovanj, me je seveda zanimalo, kakšna
pa le je ta moja, tako zapletena diagnoza, saj sem namreč nanjo čakala kar cel dan. 😃
Izrekel je kratek stavek, "Maja, preveč razmišljaš, daj
sprosti se" in zaspal naprej. Mene pa so njegove besede pustile
odprtih ust, saj se pravzaprav nebi mogla bolj strinjati z njim. Ni mi bilo
jasno od kje te besede, zakaj, kako, kaj se je pravkar zgodilo, a kljub temu, sem v tistem trenutku upoštevala nasvet, res nehala "preveč razmišljati" in se
zabavala naprej.
Ni pa trajalo dolgo, samo naspala sem se lahko v miru, ko je
v moji glavi zjutraj že začelo klikati na vse konce in kraje. "Seveda!" Prejšnji večer me je zanimalo, kaj delam
narobe, da se stvari ne odvijajo čisto po mojih željah. Kot
sestavljanka se je vse postavilo na svoje mesto in dobila sem zelo jasne odgovore, ki sem
jih želela.
Spet sem se znašla v primežu pričakovanj in vnaprej izdelanih
scenarijev, kako bi se stvari morale odviti, a ker so se drugače, je to v meni sprožilo stres in samoobtoževanje. Pričakovanja v naprej, so me tudi že
prej velikokrat puščala razočarano in me oropala spontanosti, ki bi jo dogodki
lahko prinesli. V glavi sem velikokrat imela izdelan scenarij, zaradi katerega,
pa žal nisem mogla videti skritih podnapisov, ki so bili posledica
improviziranja igralcev.
Hmmmmm
znano, kaj ne? 😏
Spet je bil čas za pisanje in meditacijo. Izdihala sem ven iz sebe pričakovanja in vnaprej
pripravljene scenarije, zraven pa vsak dan še zelo zavestno treniram » Sprosti se.« Kljub temu, da od dogodka še ni minilo veliko
časa in se lekcije "prepuščanje spontanosti trenutka" še učim, pa lahko že rečem, da deluje, saj že opažam male spremembe. Ampak saj veste,
vaja dela mojstra. 😄
Prijatelj mi je dal diagnozo v napol snu, zanj je bila to samo
nepomembna poved, ki se je niti ne spominja, zame pa zelo pomembna lekcija, za
katero sem neizmerno hvaležna. 😆
Spet lahko rečem, da odgovori vedno pridejo, od
nas pa je odvisno, kako in če sploh jih bomo prepoznali. In če dobro pogledamo, so k meni prišli takrat, ko jih niti najmanj nisem pričakovala in na način, za katerega bi prej rekla, da je skoraj nemogoč. 😆
Poskusite, kdaj tako
raziskovati sebe in svoje delovanje, zabavno je in na koncu pride še močan občutek
hvaležnosti. 😆
Vaša MičnaCvetlična 💕
Ni komentarjev:
Objavite komentar