. . . "Oh,  SPET TA DEŽ" . . .

Prvotni namen tokratne objave, je bil pravzaprav čisto drug, potem pa sem sedla k računalniku in skozi okno začela opazovati velike dežne kaplje, ki so padale vedno močneje. Prevzele so me in začela sem jih še poslušati. Tako prijeten in na trenutke, kar malo hipnotičen in omotičen zvok. V tistem zamaknjenem zrenju skozi okno, so mi začele švigati misli, kako v preteklosti nisem posebno marala dežja. Še toliko manj pa ob vikendih, ko sem imela v planu kak izlet. "Oh, spet ta dež", je bila moja pogosta izjava, ko so mi načrti propadli zaradi vremena. Take dneve sem potem preživela v razočaranju in neki tihi zameri nebu, ker mi je onemogočil moje plane. Niti pomislila nisem, da bi morda lahko spremenila ali prilagodila svoje načrte. Tako toga sem bila. 

Zadnje čase pa opažam, da vreme name nima več vpliva. Večkrat se pravzaprav veselim deževnih koncev tedna. Brez slabe vesti večkrat ostanem doma, včasih celo v postelji in namenim trenutke samo sebi. Čas imam za meditacijo in dobre knjige. Nikoli mi ni dolgčas, kljub temu, da v svojem stanovanju nimam televizorja. 😃 Ali pa kopel, tudi ta paše v hladnih deževnih dneh. 😃

Ugotavljam, da mi je moj spremenjen način dojemanja sveta okoli mene, s seboj prinesel tudi mirno vest ob dejstvu oz. stanju, ko ne počnem ničesar. Znebila sem se občutka, da bi morala biti stalno v delovanju, da bi morala vedno biti nekje drugje in podobno. Ko je čas zame, za počitek, za nič, preprosto v tem uživam. In uživam tudi v opazovanju in poslušanju dežja. Pomirja me. 😃Sploh nimam potrebe po tem, da bi kam šla, da bi nujno morala biti v družbi. Dovolj mi je moja lastna družba. Dovolj mi je dejstvo da sem jaz, jaz. 💕

Če se spominjam svojega delovanja izpred nekaj let, bi si rekla, da je taka sprememba skoraj nemogoča. Nekaj sem vedno morala početi. Nekaj da sem se zaposlila, no zaposlila predvsem svoje misli. Nekaj, da se mi ni bilo potrebno soočiti z realnim stanjem. Naredila sem si kupico načrtov in če se je kateri porušil, mi seveda ni bilo čisto nič prav. Nisem se hotela soočiti s svojimi mislimi, ki so bile takrat usmerjene negativno, polne strahu in stresa. In ko sem bila dejavna, sem bila varna pred svojimi mislimi, varna sama pred seboj pravzaprav.

No danes, pa se mi ta sprememba zdi povsem mogoča, predvsem zaradi redne meditacije, ki sem jo vnesla v svoj vsak dan. Z meditacijo sem popolnoma umirila svoje misli in tudi, ko okoli mene vihra orkan, sem jaz sposobna v trenutkih nedelovanja svoje misli odklopiti, oz. saj mi jih niti ni treba odklopiti, ker so lepe, ker so mirne, ljubeznive in zaupljive. Očistila sem jih in sedaj znam odpraviti tudi tiste negativne, ki se še kdaj pa kdaj prikradejo.  Seveda me je še kdaj strah, seveda me še kdaj kaj boli ali žalosti, ampak to sem zmožna umiriti in preusmeriti.  

Tako kot dež čisti in umirja ozračje, tako meditacija čisti in umirja naše misli, naš um. Dež zemlji da priložnost, da se odpočije in enako je z našimi mislimi. Potrebujejo oddih in v deževnih dneh je to čudovita priložnost. Zato dragi moji, uživajte deževnih dneh. Posvetite jih sebi, umirite se in umirile se bodo tudi vaše misli. 😄

Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. 😃

Vaša MičnaCvetlična 💕