. . . Moja rastlinska prijateljica SIVKA . . . 

Še vedno sem pod vtisom včerajšnjega tečaja aromaterapije in aromaprakse ter pod močnim vtisom besed o sivki, ki mi jih je včeraj namenila prijateljica, zato sem se odločila, da danes za vas pripravim zapis, ki govori o tej prekrasni rastlini, ki je zame kraljica med zelišči. 

Kdaj sem se s sivko srečala prvič, bi težko rekla, vem pa, da me je v zadnjem času začela še posebej navduševati. V preteklosti sem bila v stiku z njo le preko rastline same, sedaj pa jo uporabljam tudi v obliki eteričnega olja.

Dolgo časa nanjo nisem bila prav posebno pozorna, v zadnjem času pa sem opazila, da me nenačrtno spremlja skoraj na vsakem koraku. Naj omenim recimo, da sem za darilo od prijateljice, namesto običajne lončnice, dobila sadiko sivke.  Med eteričnimi olji je ravno sivkino najbolj uporabno in tudi najbolj razširjeno. V meditaciji je zame večkrat nepogrešljiva, ali pa v sproščujoči kopeli pred spanjem. V prilagojenem odmerku odlično vpliva tudi na otroke, kadar se ne morejo umiriti in zaspati. Torej možnosti uporabe sivke je resnično neskončno. In ravno toliko je tudi različnih načinov dojemanja sivke kot take.  

Zgoraj sem omenila, da je zame resnično kraljica med zelišči. Spominjam se, kako nam babica že od nekdaj pripravlja vrečke s sivkinimi cvetovi, ki jih še danes zatikamo med oblačila v omaro. Spomnim se tudi s kakšnim veseljem sem prvo rastlino zasadila v domači vrt. Seveda pa meni sivka ne zbuja samo lepih spominov, ampak me sprošča, pomirja in vrača v ravnovesje. Njena naloga na duhovnem nivoju je uravnovesiti vse naše energijske centre, zato je v meditaciji tako uporabna in tudi priljubljena. Nekaj kapljic v izparilniku me vedno ponese na veliko sivkino polje, kjer imam možnost zaužiti vonj vsake rastline posebej. Nor občutek, ko si tako zelo povezan sam s seboj, vonj sivke pa to vse skupaj samo še poglobi. Zame je sončna rastlina, ki iz moje glave pomete miselne nečistoče, znan pa je podatek, da se sivka najbolje razvija na območjih z veliko sonca in s slednjim se lahko poistovetim tudi sama.

Njeni listi so nežno sivkasto zelene barve in dokaj mehki na otip, cvetovi pa so rahlo vijolični, videti so kot drobne metlice in predvsem  so opojno dišeči. Mislim, da ne bom pretiravala, če povem, da je sivka zasajena skoraj v vsakem vrtu, nisem pa prepričana, če je zasajena v vsakem srcu. No v mojem zagotovo je.  😆😆😆

Obstaja kar nekaj različnih vrst sivk, od prave, divje, širokolistne sivke, pa vse do lavandina, ki je tudi precej razširjen. Vsaka zase je posebna in vsaka zase ima svoje značilnosti, a skupni imenovalec je zagotovo lepota v povezavi z vonjem, ki zagotavlja popolno ravnovesje, zato jo resnično priporočam.

Dragi moji bralci, kadar boste v svojem telesu začutili nelagodje in nemir posezite po sivki, v najhitrejšem primeru lahko samo odprete stekleničko z eteričnim olje ali se sprehodite do najbližje rastline in užijete njen vonj. Pomagalo bo, boste videli. V kolikor tega še niste storili, priporočam, da sivko vpeljete v svoje življenje, zagotovim vam lahko super spremembo. 😆😆😆😆😆

Naredite si lepo in dišečo nedeljo. 

Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆

Vaša MičnaCvetlična 💕

. . . SONČNI SIJ SKOZI OBLAKE. . .  

Danes sem za vas zapisala prijetno prigodo, ki se mi je zgodila nekaj časa nazaj na praznični dan. Dobila sem priložnost uživati v lepotah narave, ki sem jih lahko povezala z našim življenjem. Zavedla sem se, kako nam vsakodnevne okoliščine kažejo, kako mogočno in lepo je lahko naše življenje, le s pravimi očmi ga je treba uzreti. 

Vozila sem se po cesti proti Ljubljani, bilo je pozno jutro, na cesti pa se je že poznalo malo prazničnega vzdušja. Bilo je dokaj mirno, zato so mojo pozornost pritegnili čudoviti sončni žarki, ki so plaho kukali skozi temne oblake na prostost. Rezali so goste vodne oblačne kapljice in kmalu je dolg sij osvetlil cesto po kateri sem se vozila. Videti je bilo, kot bi se na trenutke morali žarki malo boriti za prostost, saj so bili v enem trenutku bolj uspešni in je bil njihov sij močnejši, a že v naslednjem trenutku je oblak spet zakril skoraj vso njihovo lepoto. Ti trenutki so se izmenjavali, ves čas pa sem ob tem imela občutek, da se sončni žarki ne predajo, da vztrajajo in silijo na plan. Enkrat hitreje in močneje, drugič počasneje. Vedno pa so našli pot ven skozi temno meglico, ki jih je hotela zakriti.

Ti sončni žarki so me tako navdušili, da sem v njih našla sebe in življenje na sploh. Enkrat pademo ter spet vstanemo in zasijemo nazaj. Oblaki nam za trenutek prekrijejo jesen pogled, a se vseeno ne predamo, no vsaj jaz delujem tako.😆

Kot tisti žarki vsak dan znova rastem, se učim, gradim in silim na prosto, enkrat močneje in hitreje, drugič bolj počasi. Vedno pa raziskujem svoje globine in tisto pravo mojo resnico.Tisto, ki se je dolgo let skrivala za masko nasmeha. Kot tisti žarki sem kljub temi, ki je večkrat zajela moj svet, ves čas vedela, da je moja naloga vztrajati. Krepila sem potrpežljivost in samozavest. Zato da sem se naučila, kljub oblačni tančici najti sončne žarke znotraj sebe. Skriti so na dnu moje duše in dajem jim pot na svobodo. Vsakič znova in znova. 😆

Dragi moji bralci polagam vam na srce, da storite enako. Vztrajajte in vedno iščite sončne žarke ter jim dovolite, da se pokažejo. Vedno je tako, da enkrat sijemo bolj, drugič manj, pomembno pa je vedno sonce najti znotraj sebe. Lahko žarek po žarek, danes enega, jutri bosta že dva in konec tedna jih bo sedem. Saj veste, kamen na kamen, no pa recimo raje žarek na žarek, je močan sončni sij. 

Želim vam lepo in močno sijočo nedeljo. 

Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆

Vaša MičnaCvetlična 💕

ZAKAJ TAKO TEŽKO SPREJEMAMO DRUGAČNOST? 

Drugačnost je po mojem mnenju pravzaprav vse tisto kar ni v skladu z našimi prepričanji. To je nekaj, kar za nas ni pravilno in nekaj kar ni v skladu z nami in našim delovanjem. Ob tem pa se večinoma pozabimo vprašati, kaj sploh je pravilno in za koga je nekaj pravilno. Zelo pomembno se je ob tem zavedati tudi dejstva, da je naša drugačnost, lahko za nekoga pravilnost in obratno. 😆

Sprejemanje drugačnosti je močno povezano z brezpogojnim sprejemanjem, ki bi se ga po mojem mnenju morali priučiti vsi. Mnogokrat na nekoga ali nekaj kar ni v skladu z našim odobravanjem ali našimi načeli gledamo zviška in z zavračanjem. A hkrati s tem nezavedno škodujejo sebi in drugim. 

Zavedanje, da je vsak človek in vsaka situacija unikat zase, je najbolj pomembno zavedanje, ki smo ga še premalo osvojili. Zato želim poudariti, da je delo na sprejemanju drugačnosti nujno za naš razvoj. 😄

Sami si v svoji glavi ustvarimo neke standarde, ki naj bi bili pravi in ko nastopi odmik od tega, nas zmede, včasih tako zelo da drugačnost zavračamo še preden se zgodi. Po drugi strani pa niti pomislimo ne, da je ta drugačnost morda dobra tudi za nas. Kot že rečeno, je ob tem potrebno razumeti dejstvo, da je ta drugačnost pravilnost za človeka na drugi strani. Tako kot smo mi skladni s svojo resnico, je človek na drugi strani skladen s svojo. In s tega vidika je potrebno tudi delovati. Kaj pa če tudi mi nismo sprejeti z druge strani, kaj pa če smo mi drugačni in je pravilna njihova resnica? Prej smo sposobni sprejeti dejstvo, da je na svetu ravno toliko resnic, kot je ljudi, prej bomo lahko mirneje zaživeli. 😆

Naša naloga je sprejeti druge resnice z enakim spoštovanjem kot svojo. Ne pravim, da se moramo podrediti in delovati pod drugimi resnicami, sploh ne, pravim le da bodimo vzor in sprejmimo ter spoštujmo druge resnice z enako mero odobravanja kot svojo. 😆

Hkrati, pa je naša naloga tudi ozaveščati ljudi v sprejemanju drugačnosti. Prebujen človek je tisti, ki je zavestno navzoč in ki brezpogojno sprejema sebe in druge. Naš cilj je priti čim bližje k temu, saj je vsak človek unikat sam zase in tako je tudi njegova resnica unikat zase in pravilna zanj v danem trenutku.  

Dragi moji bralci začnite že danes delovati v smeri sprejemanja drugačnosti, saj to pomeni, da se bodo tudi okoli vas kmalu začeli pojavljati ljudje, ki bodo tudi vas brezpogojno sprejemali, točno take kot ste, morda za njih drugačne. 😆

Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆

Vaša MičnaCvetlična 💕

. . . DA NE BOŠ ZBOLELA . . . 

Včeraj sem imela priložnost spoznati še eno zanimivo človeško naravo oz. reakcijo na spremembe nekoga drugega. V zadnjem času sem, kot ste najbrž že prebrali končno uspela vzljubiti svoje telo in posledično tudi izgubiti cca. 15 kg odvečne telesne teže. Jaz se sedaj počutim fantastično ter veliko bolj zadovoljno in samozavestno, kot sem se v preteklosti. Moji kilogrami so sedaj v zdravem razmerju glede na mojo višino in tudi na konstitucijo mojega telesa. Imam še nekaj rezerv v pridobivanju mišične mase, ampak to pustimo za drugič. (hihihihi 😆😆) Skratka, trenutno sem glede na vloženo delo, zelo zadovoljna z rezultatom. 😆

Sem pa včeraj na obisku pri starših naletela na znanca, s katerim se že dolgo nisva srečala. Malo me je, ali pa tudi ne, presenetil njegov odziv na mojo spremembo telesne teže. Po pozdravu, me je pospremil še z besedami, kaj počnem s seboj, odkimal z glavo in rekel »Da ne boš zbolela.« Za trenutek sem se zamislila in mu razložila, da sem se za to odločila zavestno in da sem vse dosegla s prehrano, v katero sem vnesla zdrave spremembe. (O njih lahko preberete tukaj.) Ko sem ga pomirila in mu razložila, da namesto praškov uživam kaše, polente, zelenjavo in podobno, je šele uspel razpustiti svoj zaskrbljeni obraz. Ko sva se končno strinjala, da je moje hujšanje zdravo, da poteka pravzaprav samo od sebe in da je njegova skrb odveč, sem se še sama nekoliko potopila v svoje misli in želela raziskati, zakaj ga je pravzaprav tako zaskrbelo, saj obstaja mnogo ljudi, ki so še bolj suhi od mene, pa jih nihče ne svari pred tem, da bodo zboleli. 😆

No, seveda za odgovor nisem potrebovala dosti časa. Težava se je očitno pojavila, ker je bila okolica mene navajena na malo bolj okroglo. Ker sem bila večino svojega časa relativno zdrava, tudi moji teži niso pripisovali posebnega pomena. Sprememba pa jih je pustila odprtih ust in zaskrbljene, ker tega pri meni niso poznali in tega niso bili navajeni. No, pravzaprav njihov ego je zaskrbelo, ker pač ne loči med tem, da so spremembe za nas kdaj tudi dobre. Naloga ega je, da nas na vse načine želi obvarovati pred njimi oz. ego nas želi zaščititi pred nevarnostjo. In tako se je zgodilo tudi včeraj. Gospoda je zaskrbelo zame, ker je bilo nekaj drugače in po mnenju njegovega ega škodljivo.

Ob tem pa naj spomnim še na drugo pomembno dejstvo, da kljub temu da, da je pri vsem skupaj šlo za dobronamerno skrb, njegovo mnenje zame osebno ni pomembno. Šteje edino moje počutje in pomembno je samo to, kako sem s svojim telesom zadovoljna jaz. Večkrat ste že lahko prebrali, pa ne bo škodovalo, če ponovim še enkrat. Ne glede na to, kaj storite, 50% ljudi vas bo pri tem podprlo, ostalih 50% pa ne, zato vedno sledite samo sami sebi, svojim željam in svojim ciljem. Poslušajte svoj notranji glas in delujte v skladu z njim. 😆

Rada vas imam in lep pozdrav do naslednjič. 😆

Vaša MičnaCvetlična 💕